Profile
-
Mercator kupujejo Iranci?
16 days ago | Comment
NAVADNA MERKATOR VREČKA:
KDO JE TO?
ON?!?
-
Ingverjeva limonada - najboljše ob prehladu
17 days ago | Comment (1)
50g svežega ingverja (ali manj, če ti je okus premočan), dve bio limoni, pol granatnega jabolka, velika žlica medu, 2 dcl vode
V mikser ...
Precediti ...
Ingverjeva limonada.
-
MAN vs. BIRD
29 days ago | Comment
Video player -
Atomium
40 days ago | Comment
-
Rory Stewart - konservativec novega kova?
48 days ago | Comment
Hmmm. Biografija tega tipa (naš vrstnik, letnik '73) se bere kot biografija mladega Churchilla. Špijon, avanturist, aristokrat, profesor na Harvardu, politik, pisatelj ... bodoči britanski PM?
Approved by Guardian ?!?!!: http://www.guardian.co.uk/politics/2010/...
The 75 Most Influential People of the 21st Century: http://www.esquire.com/features/75-most-...
Članek v NYRB: http://www.nybooks.com/articles/20691
-
Se himalajski ledeniki vendarle ne talijo?
52 days ago | Comment
Žal take dobre novice ni na obzorju! Številne najnovejše raziskave kažejo očitno taljenje in umikanje ledenikov v Himalaji. Recimo rezultati mednarodnega znanstvenega projekta GLIMS (Global Land Ice Measurements from Space). Na netu je dostopna njihova odlična prezentacija s satelitskimi posnetki in analizami Himalajskih ledenikov (dec. 2009, J.S. Kargel, Univ. of Arizona). Napovedi o posledicah klimatskih sprememb so po drugi strani nujno spekulativne: v našem primeru je ključna spremenljivka, kako stanje ledenikov vpliva na vodni režim rek, ki izvirajo v Himalaji in posledično na ljudi, ki živijo v njihovih porečjih.
A zakaj se je Himalaja v zadnjih dneh znašla na naslovnicah blogov, časopisov, itd.? Gre za nekakšno ponovitev "škandala" CRU Hack, torej razkritja nekoliko slabih praks klimatologov univerze East Anglia. V tem primeru je bil znanstveni škrat na delu v samem poročilu IPCC, torej v tisti najbolj avtoritativni klimatološki sintezi, ki predstavlja znanstveno osnovo za politične dogovore o omejevanju emisij CO2, in za katero je skupina prejela Nobelovo nagrado. V 3000 strani dolgem poročilu (kot veste, je izšlo l. 2007) so prejšnji teden našli napako. Gre za tale odstavek v drugem delu poročila (WGII, 2. odstavek poglavja 10.6.2.):
Glaciers in the Himalaya are receding faster than in any other part of the world and, if the present rate continues, the likelihood of them disappearing by the year 2035 and perhaps sooner is very high if the Earth keeps warming at the current rate. Its total area will likely shrink from the present 500,000 to 100,000 km2 by the year 2035.*
V čem je problem? Kot referenca za to trditev je v Poročilu naveden indijski znanstvenik Syed Hasnain. Toda kot so opisali v članku v reviji New Scientist (11.1.2010) , Hasain tega ni zapisal v "peer-reviewed" (torej znanstveni) reviji, temveč v intervjuju za nek časopis. Tudi sam znanstvenik je priznal, da je ta trditev zgolj spekulativna. "Greh" IPCC-ja je torej v tem, da se je v njegovo poročilo, ki naj bi bilo stokrat prekontrolirano in podvrženo najbolj strogim in konservativnim znanstevnim kriterijem, pretihotapila trditev, ki je morda sicer resnična, a ne ustreza tem strogim kriterijem znanstvene reference.
Sporočilo te zgodbe je naslednje. Zadeva seveda JE problem za IPCC, katerega avtoriteta sloni na tem, da naj bi bila vsaka vejica v njihovih izjavah stokrat preverjena. V redu je, da so se odkrito odzvali in napako priznali ( izjava IPCC 20.1.2010). Razumem frustracijo klimatologov, ko je vsak njihov najmanjši spodrsljaj deležen enormne globalne medijske pozornosti, "skeptiki" pa lahko mirno govorijo popolne nebuloze, ki so postavljene na isto raven "za in proti" v medijskem prostoru. A takšna so pač pravila igre v sodobni medijski demokraciji ... Ampak na zadnje vseeno ne smemo spregledati tega: dejstvo, da se himalajski ledeniki krčijo, v tej zgodbi ni pod vprašajem! Naj medijska megla tega ne prekrije.
-
Krapina
54 days ago | Comment
-
Zajetje in shranjevanje CO2 v Šoštanjski termoelektrarni
55 days ago | Comment
Ali vrli načrtovalci novega 6. bloka Šoštanjske termoelektrarne upoštevajo tehnologijo zajetja in shranjevanja CO2 (angleško: Carbon capture and storage, CCS)? Ogljikov dioksid, ki ki ga proizvajajo elektrarne na fosilna goriva, bi zajeli in shranili v podzemnih rezervoarjih, na primer v plasteh, ki se izpraznejo po črpanju nafte, kakor ponazarja tale shema na straneh energetske korporacije E.ON ...
Vprašanje je seveda več kot hipotetično, saj tehnologija tudi v najprodornejših državah zaenkrat obstaja le v eksperimentalni fazi. A vendar morda ni neumestno. Zakaj? Britanska vlada je lansko leto pripravila obsežen program prihodnjega načrtovanja termoelektrarn na premog v luči "male klimatske nevšečnosti", in ključen element strategije se tiče razvoja tehnologij zajetja in shranjevanja CO2 (dokument na strani britanskega Ministrstva za energetiko in klimatske spremembe). Med drugim je vlada sprejela stališče, da mora vsaka večja načrtovana termoelektrarna v projektu predvidevati prihodnjo uporabo zajetja CO2, da mora biti torej "Carbon Capture Ready"):
On 23 April 2009 the Government confirmed that any new combustion power station at or over 300 MWe would have to be built Carbon Capture Ready (CCR), which means it should be designed so there are no foreseeable barriers to retrofitting CCS once it is proven. *
Da ne bo pomote, načelno sem proti gradnji
vsakršnih
novih termoelektrarn na premog in se v principu strinjam z britanskim okoljevarstvenikom G. Monbiotom, ki je vladno strategijo "Carbon Capture Ready" elektrarn označil za precejšnje sprenevedanje in politični
. Najbolj učinkovita in realno obstoječa tehnologija "zajetja" ogljika je preprosto ta, da ga pustimo tam, kjer je: pod zemljo kot premog. A vendarle: če v Sloveniji že nameravajo graditi novo termoelektrarno, jih lahko vsaj vprašamo, če so na "Carbon Capture Ready"sploh pomislili ...
-
TEŠ6
56 days ago | Comment
V redu je, da je Borut Meh napisal članek (Dnevnik Objektiv 16.1.10 - to je že korak naprej k začetku debate, saj so nam HSEjevci gradnjo TEŠ6 do sedaj predstavljali kot izvršeno dejstvo, ki se javnosti pravzaprav ne tiče. To je bila prav neverjetna aroganca, še posebej če se spomnimo, da so ljudje neko podobno naložbo (Termoelektrarno Trbovlje) nekoč zavrnili z najbolj demokratičnim instrumentom, t.j. referendumom.
Kakorkoli, v njegovem tekstu razberem nekako tri glavne linije argumenta.
1. Nasprotovanje TEŠ6 je nestrokovno. ("Če bi namreč hotel sistematično zanikati vse napačne navedbe, sodbe in podtikanja ter se spotakniti ob znanje domnevnih in samooklicanih strokovnjakov, ki megavata ne ločijo od megavatne ure, lastne cene ne od tržne in ki se sklicujejo na raziskave iz prejšnjega stoletja, bi mi to vzelo preveč časa ..."
Po tej logiki - le energetiki lahko odločajo o energetski politiki - , bi o prostorski ureditvi morali odločati le arhitekti, o zdravstvu zdravniki, o kmetijstvu kmetje, itd. Eno so tehnična vprašanja, ki naj jih res rešuje stroka, drugo pa predhodne temeljne strateške odločitve, kjer so različni pogledi enako legitimni. Če kot okoljevarstvenik nasprotujem gradnji termoelektrarn kot taki (zaradi izpustov CO2), za težo mojega stališča ni pomembno, če sem glede energetske stroke diletant.
2. Z Blokom 6 ne gradimo dodatne nove termoelektrarne, ampak nadomeščamo staro odsluženo. ("Gradnja bloka 6 bo potekala do leta 2014. S 600 MW nazivne moči bo nadomestil izpad energije zaradi postopne zaustavitve starih blokov 1-4 in v večji meri tudi bloka 5.") To je morda res - čeprav beseda "postopoma" napotuje na to, da bo vsaj nekaj časa blok 6 deloval POLEG in ne NAMESTO starih? - , ne vidim pa, da bi bil to nujno argument za graditev. Ravno nasprotno, postopno iztekanje življenjske dobe TEŠ nas mora voditi v iskanje drugih, bolj "ogljično varčnih" virov energije. Izziv za Meha: si upa trditi, da to ni mogoče drugače kot prek (ob)nove termoelektrarne?
3. TEŠ6 je v bistu ekološka, saj bo proizvajala manj emisij CO2 in žvepla na enoto energije kot TEŠ sedaj. ( "Proizvajal bo 3500 GWh električne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno izpustil v okolico 3,1 milijona ton CO2, kar je več kot milijon ton manj od izpustov trenutno delujočih blokov 1-5. Gre torej za energetsko in ekološko sprejemljivejši proizvodni objekt, s katerim bomo iz enake količine premoga pridobili 30 odstotkov več električne energije ob 35 odstotkov nižjem specifičnem izpustu CO2..")
Meni se zdi ta argument malo bizaren - da, zaradi novejše tehnologije imajo novejše termoelektrarne gotovo boljši izkoristek od starejših. Kar pa v ničemer ne spremeni dejstva, da so izmed VSEH vrst elektrarn termoelektrarne na premog (tudi najnovejše) tiste, ki proizvajajo največ CO2 na enoto energije. In taka vrsta elektrarne je TET6. Prodajati termoelektrarno na premog kot ekološko (zgolj zato, ker bo nadomestila staro, še bolj umazano termoelektrarno) je milo rečeno, prodajanje megle. -
Nikica the hippo enjoys taste of freedom after floods in Montenegro
60 days ago | Comment
A two-tonne hippopotamus called Nikica, which escaped from a flooded private zoo in Montenegro, was roaming free today.
-
Pomagajmo Haitčanom!
61 days ago | Comment
Pri OXFAM so že odprli račun: https://www.oxfam.org.uk/donate/haiti-ea...
-
Big River Man
71 days ago | Comment
Prosim, poglejte si najboljši slovenski film vseh časov.
