Group
-
Familylab na Luninem festivalu 2009
Anja 274 days ago
Number of photos: 15 -
NOV Familylabov seminar: Odnosi med sorojenci
18.5.2009 at 18.00, Maldinski dom Jarše, Jarška 44, Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
18. maj 2009, Ljubljana
Tema: Odnosi med sorojenci - vloga in vpliv staršev
OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA: darjafamilylab@gmail.com
Kraj: Mladinski dom Jarše, Jarška 44, Ljubljana
Čas: 18h - 21h
Vstopnina: 30 € (plačilo v gotovini na kraju samem)
Vodja seminarja: Darja Barborič Vesel -
Consuming Kids: The Commercialization of Childhood (Trailer)
CONSUMING KIDS throws desperately needed light on the practices of a relentless multi-billion dollar marketing machine that now sells kids and their parents everything from junk food and violent video games to bogus educational products and the family car.
Drawing on the insights of health care professionals, children's advocates, and industry insiders, the film focuses on the explosive growth of child marketing in the wake of deregulation, showing how youth marketers have used the latest advances in psychology, anthropology, and neuroscience to transform American children into one of the most powerful and profitable consumer demographics in the world.
CONSUMING KIDS pushes back against the wholesale commercialization of childhood, raising urgent questions about the ethics of children's marketing and its impact on the health and well-being of kids.http://www.consumingkidsthemovie.com/
-
Familylabov novičnik
Vsi, ki želite po elektronski prejemati Familylabove novice, razpisane temrnine seminarjev in še marsikaj zanimivega, se lahko naročite na Familylabov novičnik. Pišite na info@familylab.si in dodali vas bomo med prejemnike novičnika, ki ga pripravljamo enkrat do dvakrat mesečno.
-
Seminar za starše: Pomagajmo otroku razviti zdravo samospoštovanje
10.2.2009 pri 17.30, Studio Vital, Cesta maršala Tita 86, Jesenice, Češka republika
10. februar 2009, Jesenice
Tema: Pomagajmo otroku razviti zdravo samospoštovanje
Kraj: Studio Vital, Titova 86, Jesenice
Čas: 17.30h - 20.30h
Vstopnina: 25 € (plačilo v gotovini na kraju samem)
Vodja seminarja: Susana Diez RupnikOBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA: susana.familylab@gmail.com
ZA DODATNE INFORMACIJE OBIŠČI www.familylab.si
-
Seminar za starše: Pomagajmo otroku razviti zdravo samospoštovanje
6.2.2009 pri 18.00, Središče Rotunda, Vojkovo nabrežje 23, Koper, Slovenija
6. februar 2009, Koper
Tema: Pomagajmo otroku razviti zdravo samospoštovanje
Kraj: Središče Rotunda, Vojkovo nabrežje 23, Koper
Čas: 18h - 21h
Vstopnina: 25 € (plačilo v gotovini na kraju samem)
Vodja seminarja: Mojca GrešakOBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA: mojca.familylab@gmail.com
-
Seminar za starše: Kako rečeš NE brez slabe vesti
4.2.2009 at 17.00, Zavod za šolstvo, Erjavčeva 2, Nova Gorica, Slovenia
4. februar 2009, Nova Gorica
Tema: Kako rečeš "ne" brez slabe vesti
Kraj: Zavod za šolstvo, Erjavčeva 2, Nova Gorica
Čas: 17h - 20h
Vstopnina: 25 € (plačilo v gotovini na kraju samem)
Vodja seminarja: Tina Zlobec BašaOBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA: tina.familylab@gmail.com
ZA DODATNE INFORMACIJE OBIŠČI www.familylab.si
-
Serija posnetkov s tiskovne konference ob izidu Juulovih "Družinskih vrednot"
-
Družina pomeni marsikaj drugega kot pa denar in moč
Neža Mrevlje se pogovarja z J. Juulom (Indirekt, 20. 1. 2009)
Založba Didakta je izdala prevod knjige Jesperja Juula z naslovom Družinske vrednote, Življenje s partnerjem in otroki, ki je tretje delo priznanega družinskega terapevta, izdano v Sloveniji. Doslej sta izšli že knjigi To sem jaz! Kdo si pa ti? in Kompetentni otrok, slednja pa je prva Jesperjeva knjiga za starše in velja tudi za biblijo vzgoje. Jesper Juul je družinski terapevt, predavatelj in eden izmed vodilnih avtorjev del o vzgoji otrok ter samosvoj in izvrsten zagovornik novih in boljših prijemov. Zasnoval je tudi projekt Familylab International, mednarodno organizacijo, ki družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. Ta družinski laboratorij poteka tudi pri nas.
Se je pozicija družine v družbi spremenila?
Ne vem, če se je spremenila prav pozicija družine, spremenila se je družina, ki smo jo poznali stoletja. Danes ni več družbena potreba, da se poročiš in imaš otroke. Gre bolj za čustveno izbiro, kar je pozitivna sprememba. Prav tako imamo danes nove oblike družin, s katerimi prej nismo imeli izkušenj. V mislih imam enostarševske družine, "part-time" otroke, družine z otroki iz različnih zakonov in tako naprej. Te spremembe spreminjajo tudi situacije odraščanja, kar za otroke pomeni, da so izgubili nekaj gotovosti, ki so jo imeli prej, po drugi strani pa so zavarovani tudi pred nekaj bolečine, ki so jo prav tako imeli prej.
Kakšno bolečino imate v mislih?
Na primer takšno, da so otroci živeli v družinah in s starši, ki se niso razumeli in so se nenehno prepirali.
Poudarjate, da je pri vzgoji otrok pomembna enakovredna pozicija staršev in otrok, vzajemno upoštevanje ...
Gre za enakovrednost dostojanstva, kar pa ni povezano z enakovrednostjo v političnem smislu in razmerju moči. Ne trdim, da so starši in otroci enakovredni, ampak pravim, da je z otroki treba ravnati tako, da resno jemljemo njihove občutke, misli in potrebe, tako resno, kot jih jemljemo pri odraslih. Gre za spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete. Vem, da je veliko staršev poskusilo v družino vpeljati demokracijo, kar pomeni, da o vsaki zadevi potekajo pogajanja in dogovarjanja ter upoštevanje večine. A mislim, da to ni dobra ideja. Demokratične vrednote so politične vrednote ter so namenjene določeni distribuciji denarja in moči. Družina pa pomeni marsikaj drugega kot denar in moč. Starši danes iščejo nove načine vodenja otrok, saj otroci to potrebujejo, a tako, da jih to ne prizadene. Ta način so uspeli najti v individualnih družinah. A če govorimo na splošno, na družbeni ravni, starši odgovora na to še niso našli. Vsi še iščejo načine vzgoje. Nekateri še vedno verjamejo starim dobrim ali starim slabim načinom, drugi pa na primer sledijo nasprotnim načinom, tako da otroci prevzamejo vodenje družine. A iskati je treba sredino, zato tudi v projektu Familylab iščemo odgovore, kakšen naj bi bil ustrezen način vzgoje – eksperimentiramo in o tem razpravljamo. To, kakšna naj bo družina, pa ni povezano le z načinom vzgoje, ampak tudi s tem, kakšen naj bo partnerski odnos in kaj v tem odnosu iščemo. Iščemo v partnerstvu varstvo, obogatitev življenja ali v partnerstvo vstopamo zaradi strahu pred samoto? Toliko je novih stvari, ki jih lahko na tem področju preizprašamo. Veliko moramo še odkriti.
Kaj je sploh namen Familylaba?
To ni šola, ampak je neke vrste laboratorij, kjer lahko starši iščejo, odkrivajo in eksperimentirajo s svojim pogledom na razvoj družine. Skozi diskusije ugotavljamo, kaj lahko v svojih družinah spremenijo in kako naj ravnajo. Pomembno je tudi, da Familylab ne pomeni psihoterapije, ampak gre za pedagoški prijem. Gre za svetovanje, učenje in dialog s starši, pri čemer ne ponujamo odgovorov, kako ustvariti in postopati v družini. Pomembno je, da odpiramo vprašanja, kaj lahko naredimo znotraj družine in partnerskih odnosov, če z določeno situacijo nismo zadovoljni. Posamezniki v mojih knjigah velikokrat iščejo nek sistem vzgoje, a mislim, da to ni modro. Pomembno je namreč, da če boste postali starši, da poiščete svojega notranjega očeta ali mater. V družbi namreč ni več enotnih soglasij, kaj je prav in kaj ne. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da moramo svojo pozornost obrniti navznoter in se vprašati, kdo smo, kaj želimo, katere so naše vrednote, ki so za nas tako pomembne, da želimo, da vplivajo tudi na življenje naših otrok. To je sicer že bolj filozofsko kot psihološko vprašanje, a je nujno. Starejši bodo sicer rekli, da vzgajanje otrok ni tako težko in da ni treba toliko misliti. Res je, njim ni bilo treba toliko misliti, medtem ko morajo današnji starši veliko bolj. Nič ti ni podarjeno, ne moreš več le posnemati predhodnih generacij. Ne drži sicer, da so prejšnje generacije naredile pri vzgoji vse narobe, ampak svet je danes popolnoma drugačen. Osebno odločanje je ne le mogoče, ampak nujno. Pri prejšnjih generacijah izbiranje in odločanje nista bila mogoča. Moj prijatelj iz Zagreba pravi, da je bilo življenje v času Josipa Broza - Tita veliko lažje. Ko ga vprašam, zakaj tako misli, odgovori, da zato, ker moramo zdaj toliko misliti. In to res. Na nek način je bolj preprosto živeti pod jasnimi navodili in vodstvom. Danes pa moraš izbirati in se odločati. Enako velja tudi za otroke. Otroci morajo že zelo zgodaj začeti izbirati in sprejemati odločitve, pravzaprav takoj, ko že imajo dostop do interneta, kjer morajo izbirati med nešteto možnostmi. Starši imajo lahko pri tem mnenje, a odločitev je na strani otroka.
Torej je vloga staršev, da otrokom posredujejo orodje za izbiranje in odločanje?
Da jim posredujejo vrednote in samozavest. Ko so otroci stari deset, enajst let, morajo zaupati sami sebi. Današnje družine morajo oblikovati posameznike in posameznice, ki so veliko močnejši. Prejšnje generacije so ustvarjale šibkejše posameznike in posameznice zato, da je lahko bila močna družina.V zadnji knjigi poudarjate pet temeljnih vrednot, ki omogočajo razvoj osebno in družbeno odgovornih posameznikov. Te vrednote so po vašem tudi transkulturne in uporabne za klasično družino kot tudi novejše oblike družine.
Poskušal sem zapisati temeljne vrednote, ki jih poznamo kot uporabne s stališča mentalnega zdravja. Nad temi vrednotami seveda obstajajo tudi politične, religiozne in druge vrednote. Vrednota vrednot pa je, da če nimaš nobenih vrednot, potem živiš iz konflikta v konflikt in si izgubljen že na ravni vsakdanjika. Vrednote so kot kompas. Veš, kam želiš iti in kam ne. Ljudje pa me sprašujejo, ali so vrednote, ki sem jih zapisal v svoji knjigi, najboljše vrednote. Tega ne vem, vem pa, da so to vrednote, ki jih lahko opišem in so ključ do reševanja individualnih problemov. Knjige nisem napisal z razlogom, da bodo vsi sledili tem vrednotam. Moj razlog za knjigo je bil ta, da sem predstavil svoje temeljne vrednote. Ljudje jih lahko uporabijo in z njihovo pomočjo najdejo tudi svoje vrednote. Pomembno je, da v vseh odnosih spoštujemo posameznike. Pri vzgoji otrok pa se je pomembno spraševati, kakšna oseba je moj otrok, in ne to, v kakšno osebo ga želim vzgojiti.
Trdite, da so temeljne vrednote transkulturne ...
Naučil sem se, da so vrednote, ki sem jih zapisal v svoji zadnji knjigi, transkulturne. Mislim, da so osnovni čustveni in eksistencialni pojavi v družinah enaki, a kulturna okolja so seveda različna. V svojih dialogih z družinami zato poskušam skozi razumevanje njihovih kulturnih vzorcev, ki jih prinašajo v vzgojo, razložiti, kako nekateri (kulturno spodbujeni) prijemi vplivajo na otroke in kakšne posledice imajo nanje. Današnji starši niso več "nacionalni", ampak "globalni". Vir informacij in način postopanja tako nista več lastna kultura in njeno okolje, ampak je mogoče poiskati veliko več možnosti.
Svojo prvo knjigo za starše ste poimenovali Kompetentni otrok. Zakaj?
Zaradi staromodne razvojne psihologije, ki je trdila, da so otroci inkompetentni, sem svojo knjigo naslovil Kompetentni otrok. Kompetentnost poudarja, da so otroci subjekti že od svojega rojstva, ne pa da moramo subjekte, na primer v naslednjih 16 letih, šele ustvariti.
Kaj pa menite o permisivni vzgoji?
Naši možgani delujejo na podlagi opozicij. Vroče ali mrzlo, črno ali belo. Na enak isti način razmišljamo tudi, ko govorimo o vzgoji. Govorimo o nasprotjih. Prenehati moramo govoriti o opozicijah, ampak moramo začeti iskati alternative.Sami ste že dedek. Kako je vaše strokovno znanje vplivalo na vašo vlogo očeta in vzgojo otrok, v katero ste bili emocionalno vpleteni?
Največ tega, kar vem danes, sem se naučil od svojega sina. Prvi dve leti njegovega življenja sem bil najslabši oče, ki bi ga lahko spoznali. Zato sem bil lahko srečen, da sem bil v tistem času vključen v izobraževalni program za družinskega terapevta. Tam so me naučili, da naj bom v primeru, če ne vem, kaj naj naredim, pozoren na otrokove odzive in na podlagi tega spremenim tisto, kar ne deluje. To mi je zelo pomagalo. Prav tako so pri mojem znanju pomembne izkušnje mojega dela z mnogimi družinami. Ker pa je moj vnuk zelo podoben svojemu očetu, imam sedaj možnost preveriti, ali sem se v tem vmesnem času naučil še kaj več. -
Z januarske delavnice J. Juula o najstnikih
Piše Nevenka Žolnir v Delu, 19. januarja 2009
Na čelu bi morali nositi napis Zaprto zaradi prenove
Svojim otrokom najbolj koristite, če dobro skrbite zase in za svoje partnerstvo – Ni glavna naloga staršev, da otrokom naredijo življenje čim prijetnejše – Pomembne razlike med željami in potrebami
Imam enajstletno hčer in ji ne dovolim, da bi gledala televizijo več kot uro na dan, za računalnikom je lahko največ dve uri, vztrajam pa tudi pri skupnih družinskih obedih – je to v redu? Tako je na delavnici na temo Od otroka do najstnika – nove vrste starševstvo eden od udeležencev vprašal Jesperja Juula, danskega družinskega terapevta in uveljavljenega avtorja knjig s tega področja, ki se je zadnje dni mudil pri nas. V svojem značilnem slogu je odgovoril, da mu tega ne more povedati, ker »nima pojma, kako naj starši vzgajajo«. S tem se je dotaknil največjega nesporazuma glede svojega dela: mnogi ga zmotno imajo za branilca pravic otrok, čeprav v resnici rešuje težave odraslih, s tem pa pomaga tudi otrokom.
»Če vaš model deluje, če ste vsi v družini zadovoljni, vam ga ni treba spreminjati samo zato, ker je to nekdo priporočil. Če pa so med vami spori, bi morali razmisliti in se pogovoriti o spremembah,« je rekel Jesper Juul in poudaril, da za to, kakšna naj bodo nova pravila, ne more dati recepta. Ker si, denimo, niti znanstveniki niso edini, koliko časa, preživetega za računalnikom, je za otroke škodljivo. Tudi demokratična pravila tu ne pomagajo, ker družina ni politična skupnost, ampak je mnogo več. Otroci potrebujejo vodstvo staršev in bistveno vprašanje je, kako naj to svojo vlogo uveljavijo, ne da bi bila prizadeta integriteta otrok in odraslih, meni.Opozoril je tudi na pogosto napako staršev, da ne razlikujejo med željami in potrebami svojih otrok. To si želim (kar je čisto v redu) – toda ali lahko dobim? Ne (kar je prav tako čisto v redu) je sporočilo, ki bi ga morali otroci pogosteje slišati, poudarja, kajti ta frustracija je za zdrav razvoj osebnosti zelo pomembna. Ni namreč glavna naloga staršev narediti otrokom življenje čim prijetnejše. Vpliv ekonomske krize bo zato v družinah, v katerih odnosi temeljijo na denarju, strašen, je prepričan.
Osrednja tema delavnice – pri nas jih na različne teme od lanske jeseni redno pripravlja slovenska podružnica organizacije Familylab (www.familylab.si), ki po vsem svetu širi vrednote novega starševstva – so bili najstniki in njihov odnos s starši. Zaradi nevroloških sprememb, ki se v puberteti dogajajo v možganih, bi morali otroci v tej starosti na čelu nositi napis Zaprto zaradi prenove, pove Juul. Da bi z njimi vzpostavili »odrasel« dialog, je po njegovem iluzija, čeprav mnoge novodobne družine to poskušajo. Toda izkušnje obeh generacij so zaradi hitrega tehnološkega razvoja tako različne, da je to nemogoče.
A kljub temu moramo odigrati svojo vlogo sparingpartnerja (kot v boksu). To pomeni, da jim dajemo potreben odpor, ne da bi povzročali škodo, saj jim tako omogočamo, da odkrijejo, kdo so in kaj hočejo. Vztrajajte pri svojih stališčih, a ne zahtevajte, da jih otroci upoštevajo. Največ težav imajo starši z nasprotovanjem otrok, toda to je razvojno normalno. Odraščajoči otrok tako sporoča, da staršev ne potrebuje več stoodstotno. V tem primeru je najbolje reči samo: povej, če boš potreboval pomoč, svetuje Juul. Po njegovih izkušnjah se devetdeset odstotkov otrok odločil pravilno.
Pove primer avstrijske družine. Staršema – oba sta zdravnika – je pametna in sposobna hči po srednji šoli sporočila, da ne želi študirati, ker je to »dolgočasno«. Vzela sta si čas za premislek, nato pa sta ji rekla, da sprejemata njeno odločitev, toda v dveh mesecih si mora najti službo in prispevati za stroške gospodinjstva. Bila je šokirana, a ju je upoštevala. Našla si je službo, a že čez pol leta ugotovila, da le želi študirati. Pri tem je še najbolj zanimivo, da je večina njunih prijateljev menila, da nista ravnala pravilno.
Juulov glavni nasvet zaskrbljenim staršem najstnikov je, naj, ko se začne puberteta, sedejo in uživajo, tudi če niso zadovoljni z rezultati svoje vzgoje. »Če je tako, se postavite pred ogledalo in se vprašajte, ali ste popolni.« Pomembno je, da se ne osredotočate na zunanjost, na piercinge ali nemogočo frizuro, ampak da vidite otrokovo bistvo. Kot pravi, najstniki ne marajo: če ste zaskrbljeni zanje, če z njimi govorite pokroviteljsko, če jim ne zaupate, če ne spoštujete njihove zasebnosti in če se s partnerjem prepirate zaradi njih. In kaj je zanje v tem obdobju pomembno? Brezpogojna ljubezen, zaupanje, empatija, da se resnično zanimate zanje, da jim dajete ustrezen odpor in da jih dejansko opazite in spoštujete. Še največ pa boste naredili zanje, če boste dobro skrbeli zase in za svoje partnerstvo.
-
-
